• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

upíliti -im dov. (í ȋ) 

  1. 1. s pilo raniti: pri piljenju žage ga je upilil v prst; upiliti se v roko
  2. 2. ekspr. udariti: upiliti koga s polenom / kot grožnja če ne boš tiho, te bom upilil
  3. 3. ekspr. ogoljufati (pri plačilu): upiliti koga pri kupčiji; upilil ga je za tisočak

upíliti se žarg. zmotiti se: pri nalogi, računanju se upiliti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek