upogíbati -am in -ljem nedov. (ī) delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati // upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil // upogibali so hrbte k tlom pripogibali so se
 
ekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se // spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju

upogibajóč -a -e: plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek