• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

upogljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se da upogniti: upogljiv jeklen trak; upogljiva cev, veja
  2. 2. ekspr. uklonljiv: upogljiv človek / upogljiv značaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek