upóren -rna -o prid., upórnejši (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. ki se (rad) upira: pokoriti uporne meščane / uporen otrok / uporen konj; uporna čreda / uporen značaj // ki izraža, kaže upornost: uporne misli, pesmi / uporen pogled / uporen izraz obraza
  2. 2. ekspr. ki se težko oblikuje: uporni lasje; uporna snov
  3. 3. publ. nepopustljiv, vztrajen: uporna vera v lepoto; uporno zanikanje resničnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek