upórnica -e ž (ọ̑) 

  1. 1. ženska, ki sodeluje v uporu: upornico so obsodili; upornice in revolucionarke
  2. 2. nav. ekspr. ženska, ki se upre, upira: pregovoriti malo upornico / upornice proti moški nadvladi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek