upravíčenec -nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev
♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec