• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

upravljávec -vca m (ȃ) 

  1. 1. kdor odloča o življenju in delu v kaki družbeni, delovni skupnosti: izvoliti nove upravljavce; delavci so postali upravljavci tovarn
  2. 2. kdor (poklicno) upravlja stroj, napravo: upravljavec buldožerja, stružnice, žičnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek