upredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: upredmetiti idejo; upredmetiti pozitivno in negativno v življenju
upredméten -a -o: upredmetena zamisel
♦ ekon. upredmeteno delo v proizvod vloženo delo