• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uprizorítelj -a m (ȋ) 

  1. 1. kdor pripravi, izvede uprizoritev odrskega dela: uprizoritelj posega v besedilo; uprizoritelj drame
  2. 2. ekspr. kdor izvede naprej pripravljen javen dogodek: uprizoritelj sodnega procesa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek