• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uravnáva -e ž (ȃ) 

  1. 1. glagolnik od uravnati: uravnava zidakov / uravnava izpahnjene, zlomljene roke / uravnava naprave; uravnava očesa na bližino prilagoditev // uravnava hudournika / uravnava šolstva ureditev
  2. 2. geogr. zaradi erozije, preperevanja uravnano površje: za področje apnenca so značilne široke uravnave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek