1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:uravnoteževati skodelici tehtnice
2. spravljati v stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne:uravnoteževati svetovne vojaške sile
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene:uravnoteževati proizvodnjo in prodajo, proizvodnjo s prodajo // spravljati v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovešati:to čustvo ga je uravnoteževalo
3. teh. nameščati, oblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji:uravnoteževati kolesa, motor