1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka:uravnovesiti tehtnico; prečka se je uravnovesila / zamahnil je z roko, da bi se uravnovesil
2. spraviti v stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne:uravnovesiti vojaške sile v svetu
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene:uravnovesiti cene; uravnovesiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnovesiti kompozicijo slike // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti:to spoznanje jo je uravnovesilo; čustveno, duševno se uravnovesiti
uravnovéšen -a -o:uravnovešen človek; tehtnica je uravnovešena