• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uravnovéšati -am nedov. (ẹ́) 

  1. 1. spravljati v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnovešati zibajoči se čoln; tehtnica se uravnoveša
  2. 2. spravljati v stanje, v katerem so
    1. a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: narava uravnoveša vse, kar se v njej dogaja
    2. b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnovešati izdatke in dohodke
  3. 3. spravljati v stanje umirjenosti, duševne skladnosti: taka spoznanja so ga uravnovešala; duševno se uravnovešati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek