urejeválec -lca [u̯ctudilc(ȃ) 

  1. 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država
  2. 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek