1. delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost:uresničevati načrte, zamisli; ekspr. njihove sanje so se začele uresničevati / človek uresničuje svoje bistvo z dejanji, odločitvami // izpolnjevati:uresničevati grožnje, obljube; te besede se že uresničujejo // uveljavljati:uresničevati svoje pravice, zahteve // knjiž. ustvarjati:uresničevati pravično družbo
2. knjiž. delati, da določeno bistvo, zmožnost koga postaja zaznavna, zgodovinska resničnost:uresničevati samega sebe; uresničevati se v dejanjih, z dejanji; uresničevati se kot Slovenec, voditelj / delo se uresničuje v izdelku postaja zaznavno, predmetno obstoječe
uresničujóč -a -e:uresničujoč ta načrt, so morali rešiti več problemov; uresničujoči se človek
uresničeván -a -o:predpis je dosledno uresničevan; uresničevana zamisel