• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uročljív -a -o prid. (ī í) po ljudskem verovanju 

  1. 1. ki se da uročiti: uročljiv človek; njegova živina je zelo uročljiva
  2. 2. ki koga uroči: čarovnik z uročljivim pogledom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek