usmerjeválka -e [u̯kinlkž (ȃ) 

  1. 1. ženska, ki kaj usmerja: prometna usmerjevalka / bila je ocenjevalka in usmerjevalka gledališkega dogajanja / stranka je glavna usmerjevalka notranje politike
  2. 2. kar kaj usmerja: misel je usmerjevalka jezika
  3. 3. elektr. elektronka za usmerjanje izmeničnega toka: zamenjati usmerjevalko / vakuumska usmerjevalka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek