usmèv -éva (ȅ ẹ́) knjiž. nasmeh, smehljaj: všeč mu je njen usmev; hudomušen, prijazen, zaničljiv usmev / odgovorila mu je z veselim usmevom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek