1. iz sočutja narediti komu kaj dobrega:usmiliti se pregnancev, ranjencev; revežev se je vedno usmilila jim dala jesti, jih oblekla; v stiski se usmiliti koga // pokazati do koga dobrohoten, prizanesljiv odnos:otrok so se usmilili, odrasle pa so pobili; prosil je, naj se ga usmilijo / v krščanskem okolju: Bog se vas usmili; Bog se usmili njegove duše / usmilite se njihove revščine, samote
2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti komu to, kar pričakuje, kar je treba narediti:čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil; ostal je sam, nobena se ga ni hotela usmiliti se poročiti z njim // vrata so cvilila, pa se jih je oče usmilil in jih namazal
3. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog se usmiliizraža
a) sočutje, pomilovanje:kakšen je bil, bog se usmili; bog se te usmili
b) nejevoljo, nestrpnost:kakšno vreme imamo, bog se usmili
c) strah, vznemirjenost:bog se usmili, je zaječala; spet bo tepena, bog se usmili
4. star. zasmiliti se:tak je bil, da se je vsem usmilil / v srce se mu je usmilila ● ekspr. otroci so bili lačni, raztrgani, da se bog usmili zelo; ekspr. tam je revščina, da se bog usmili zelo velika; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo
Dostopnost