ustalíti -ím in ustáliti -im dov., ustálil (ī í; á ȃ) narediti, da se kaj več ne spreminja, ne menjava

  1. a) glede na položaj, stanje: ustaliti meje / ustaliti notranji položaj države / ustaliti gospodarstvo
  2. b) glede na količino, vrednost: ustaliti cene; ustaliti temperaturo v prostoru / ustaliti vrednost denarja
  3. c) glede na rabo: ustaliti strokovne izraze; ustaliti pisavo; poimenovanje literarnih tokov se je ustalilo / tako ravnanje skušajo zdaj ustaliti; ta način se je že ustalil
  4. č) glede na vsebino, obliko: ustaliti svoje življenje; ustaliti določene oblike vedenja

ustalíti se in ustáliti se 
  1. 1. prenehati se spreminjati: njegov značaj se še ni ustalil / vreme se je ustalilo // postati trajen: te navade so se ustalile že pred stoletji
  2. 2. knjiž. (za stalno) se naseliti: ustalila sta se v dolini
    ● 
    ekspr. fant je priden delavec, ni se pa še ustalil umiril, uravnovesil; star. v njej se je ustalil nemir postala je stalno nemirna, vznemirjena

ustaljèn -êna -o in ustáljen -a -o: ustaljeni izrazi, pojmi; dnevni red je ustaljen; ustaljena navada; ustaljena pravila vedenja
 
ekspr. življenje je teklo po ustaljenem tiru vsakdanje, brez večjih sprememb
 
lingv. ustaljena raba besede



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek