ustaljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da se kaj več ne spreminja, ne menjava

  1. a) glede na položaj, stanje: ustaljevati meje
  2. b) glede na količino, vrednost: ustaljevati cene
  3. c) glede na rabo: ustaljevati strokovna poimenovanja; v nižjih razredih se pisava otrok še utrjuje in ustaljuje
  4. č) glede na vsebino, obliko: ustaljevati določene oblike vedenja

ustaljeváti se prenehavati se spreminjati: razmere se ustaljujejo / vreme se ustaljuje // postajati trajen: higienske navade se pri otroku počasi ustaljujejo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek