ústnik -a m (ȗ) priprava cevkaste oblike, v katero se da cigareta, cigara: vtakniti cigareto v ustnik; jantaren, lesen ustnik / ustnik pipe; ustnik za cigarete // temu podoben nastavek: ustnik balona, cevi
♦ muz. del pihala ali trobila, ki ga izvajalec drži med ustnicami ali ga naslanja nanje