1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti ♦zgod. ustoličiti koroškega vojvodo // ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto:ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor
2. ekspr. uveljaviti, utrditi:ustoličiti socializem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstil ● ekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil
ustolíčen -a -o:ustoličeni vojvoda; slovesno ustoličen
Dostopnost