ustrahováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: ni se pustil ustrahovati; ustrahovati prebivalstvo // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: žena ga hoče ustrahovati; ustrahovati podrejene
ustrahujóč -a -e: preplašil jo je njegov ustrahujoči glas
ustrahován -a -o: ustrahovani učenci; žena je bila ustrahovana