• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ustríči ustrížem dov., ustrízi ustrízite; ustrígel ustrígla (í) 

  1. 1. pri striženju raniti, poškodovati: ustrigel ga je v uho
  2. 2. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, oditi: ustriči jo domov; kar peš jo ustrižem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek