ustvarítev -tve ž (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od ustvariti: ustvaritev velikih dobičkov / ustvaritev nove države / ustvaritev pristnih medčloveških odnosov
  2. 2. stvaritev: ta novela je njena najboljša ustvaritev / literarne, slikarske, umetniške ustvaritve / odlična igralska ustvaritev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek