• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

usúžnjiti -im dov. (ú ȗ) 

  1. 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake
  2. 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji

usúžnjiti se ekspr. postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu

usúžnjen -a -o: usužnjeno ljudstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek