ušív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo
  2. 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek