uštéti se uštéjem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. zmotiti se pri štetju: uštela se je za dva piščanca; ušteti se pri izplačilu
  2. 2. napačno predvideti: kakovost hmelja bo gotovo dobra, pri količini pa se lahko zmeraj ušteješ / mislila sem, da bom naredila več, pa sem se uštela
  3. 3. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseči tega, kar se pričakuje: če mislijo, da bom še zanje garal, so se zelo ušteli / ekspr. pri njej se je prav grdo uštel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek