1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način:v svojih delih pisatelj uteleša svoje estetske nazore / folklora uteleša ljudsko teženje po lepem / ponoči so se take misli in želje utelešale v podobe in privide
2. knjiž. upodabljati, predstavljati:utelešati dramske osebe / v obeh likih avtor uteleša svoje notranje protislovje
3. knjiž. prikazovati kako lastnost, kak pojav v določeni osebi:utelešati pogum v junakih romana // imeti to, kar izraža določilo, v zelo veliki meri:v sebi je utelešal nekakšno plemenito ravnotežje / za otroke je oče utelešal vso modrost