1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:utešiti otroka / ta novica ga je utešila / ekspr. utešiti si vest
2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači:utešiti lakoto; utešiti (si) žejo // knjiž. (spolno) zadovoljiti:samo eden jo je znal utešiti / utešiti strast
3. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito:z žvižganjem je hotel utešiti svojo razburjenost / utešiti radovednost
4. knjiž. uresničiti, izpolniti:utešiti svoje pričakovanje
utešèn -êna -o:njena želja je bila utešena; utešeno hrepenenje