• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utešljív -a -o prid. (ī í) knjiž. 

  1. 1. ki se da utešiti: nikoli utešljiva ljubezen, strast
  2. 2. ki uteši: utešljive besede / ekspr. zatekal se je v utešljive samote gor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek