• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utirálec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) 

  1. 1. knjiž. kdor z odstranjevanjem česa ovirajočega dela kaj: utiralec gazi, poti / pred skupino so gazili sneg utiralci
  2. 2. publ. kdor omogoča nastop, uveljavitev česa: utiralci novih umetnostnih poti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek