utíšiti -im dov. (ī ȋ) star. utišati: mah je utišil vsako stopinjo / mati je utišila otroka pomirila // vihar se je utišil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek