• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utòp -ópa m (ȍ ọ́) 

  1. 1. teh. kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati: utopi in štance / kovanje v utopih
  2. 2. star. utopitev: hitra pomoč jo je rešila utopa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek