utópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na utop: utopno jeklo / utopno kovanje kovanje v utopih
 
les. utopna ključavnica ključavnica, ki je vgrajena v utor in je vidna le z roba vrat

utópno prisl.: utopno kovan strojni del



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek