• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utòr -óra in -ôra m (ȍ ọ́, ó) ozek žleb v deski ali strojnem delu: dolbsti, vrezovati utore; globina, širina utora; stroj za izdelavo utorov / grelna žica pri kuhalniku je položena v spiralaste utore
♦ les. spah na utor in pero



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek