• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utóriti -im dov. (ọ́ ọ̑) les. narediti utor, utore v kaj: oba dela utorimo z istim orodjem

utórjen -a -o: utorjena deska



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek