• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

utrakvíst -a m (ȋ) 

  1. 1. pripadnik zmerne smeri husitstva, katere pripadniki zahtevajo obhajilo pod obema podobama: utrakvisti in taboriti
  2. 2. v stari Avstriji pristaš utrakvizma: učitelj utrakvist



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek