1. delati malo zaznavne, rahle, navadno enakomerne gibe:kobilica utripa s krili; utripati z vekami / nosnice, veke mu utripajo
2. navadno v zvezi z žilaširiti se in krčiti zaradi ritmičnega dotekanja krvi:žila mu hitro, močno, neenakomerno utripa / srce utripa; pren., ekspr. mesto utripa v običajnem ritmu
3. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in prenehavati:svetloba utripa / po stenah so utripale sence ♦elektr. električni tok utripa // dajati vtis pojavljanja in izginjanja svetlobe:lučke, plameni utripajo / na nebu utripajo zvezde
4. prižigati se in ugašati:luč na svetilniku utripa / smerni kazalec, svetilnik enakomerno utripa
5. knjiž., ekspr. pojavljati se z menjajočo se intenzivnostjo:v njem je utripala ena sama misel ● ekspr. v mestu je utripalo življenje je bilo zelo živahno, razgibano; ekspr. življenje manjšine je utripalo sredi življenja večine obstajalo
utripajóč -a -e:utripajoča lučka; utripajoča svetloba; utripajoče srce ●žarg. utripajoča rumena luč svetlobni prometni znak na semaforju, ki pomeni dovolitev prometa v vse smeri in opozarja na previdno vožnjo skozi križišče ♦astr. utripajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči