utrníti in utŕniti -em, tudi utŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ)
1. odstraniti ogorek:utrniti trsko, poleno; utrniti stenj / utrniti gorečo svečo / utrniti cigaro / utrniti pepel s cigarete otresti // ugasniti:pozabil je utrniti petrolejko / nepreh. utrnila je še zadnja svetilka ●knjiž., ekspr. njegovo življenje je utrnila krogla povzročila njegovo smrt
2. star. otreti, obrisati:utrniti pot s čela; utrniti si solzo
utrníti se in utŕniti se, tudi utŕniti se
1. navadno s prislovnim določilom nenadno zasvetiti se, navadno premikajoč se:na nebu se utrne zvezda / v travi se je utrnila kresnica / ekspr. v globini so se utrnile srebrne plavuti // ekspr. za krajši čas postati viden, zaznaven:v parku se je tu in tam utrnil zaljubljen par; izza drevesa se utrne temna postava / iz gozda so se utrnili prvi borci so začeli prihajati
2. ekspr. (hitro) oditi, oddaljiti se:utrnil se je od hiše in stekel proti kozolcu / komaj se je utrnil za ovinkom, že je počil strel izginil, se skril; utrniti se v temo
3. ekspr. pasti, kaniti:solza se utrne iz očesa / s stropa se je utrnila kaplja
4. ekspr. pojaviti se v zavesti:utrnila se mu je rešilna misel; nehote se mu je utrnilo nekaj pomislekov / morda se mi bo utrnila prava beseda; nič pametnega se mi ne utrne; brezoseb. utrnilo se mu je, da morda vse ni čisto res pomislil je ●ekspr. v njem se je utrnil dvom podvomil je
Dostopnost