uzakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. določiti, utemeljiti z zakonom: uzakoniti kako načelo, pravico; uzakoniti šolsko obveznost / uzakoniti z ustavo // z zakonom priznati ali dovoliti: uzakoniti dejansko stanje / uzakoniti novo oblast; uzakoniti vlado
  2. 2. narediti, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakoniti nova načela v kolektivu / uzakoniti pisavo
     
    jur. uzakoniti zakonski predlog

uzakónjen -a -o: uzakonjena kazen, pravica; uzakonjena pravila vedenja
 
jur. uzakonjeno pravo pravo, določeno z zakoni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek