• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uzlovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. vznejevoljiti: pikre besede so ga uzlovoljile

uzlovóljen -a -o: uzlovoljen človek; oditi uzlovoljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek