• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

užítkar -ja m (ȋ) 

  1. 1. jur. kdor ima pravico užitka: užitkar gozda, hiše
  2. 2. nar. preužitkar: na starost je bil užitkar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek