váben -bna -o prid. (ā) 

  1. 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali
  2. 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco

vábno prisl.: skozi okno je vabno sijalo sonce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek