várčen -čna -o prid., várčnejši (á ā) ki si prizadeva porabiti čim manj

  1. a) denarja: varčen človek; biti varčen / varčen pri izdatkih
  2. b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki
    ● 
    ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden
    ♦ 
    elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele

várčno prisl.: varčno ravnati z denarjem; živel je zelo varčno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek