várščina -e ž (ȃjur. 

  1. 1. premičnine ali nepremičnine, ki se dajo za zagotovitev izpolnitve določenih obveznosti, dolžnosti: dati, vrniti, zahtevati varščino
  2. 2. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: plačati varščino za koga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek