večérnica -e ž (ẹ́) 

  1. 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica
  2. 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela
  3. 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice
  4. 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam
    ♦ 
    zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek