vèčpotézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 

  1. 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje
  2. 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek