• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

véden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. 

  1. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve (za) kaj: biti veden nesreče koga; biti veden vrednosti česa
  2. 2. izveden, vešč: biti veden v mnogih stvareh; vedna padarica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek